(J. Lipičnik, M. Kokol, J. Lipičnik)

Moja ura Tikitak je prava neugnanka,
saj takrat, ko treba ni, zvoni kar brez postanka.
Ko še zunaj luna sije, si pripravi plesni frak.
Gumb kar sama si navije, z njo bi zavrtel se vsak.

 

Se kazalci okrog vrtijo TIK TAK TIK
in številke zažarijo TAK TIK TAK.
Še igrače oživijo TIK TAK TIK,
sliši se do jutra vik in krik.

Zjutraj vedno zamudim, ker ura je zaspala.
A na njo se ne jezim, saj vso je noč plesala.
Komaj čakam, da zvečer zaslišim znani KROK in KRAK,
le še čevlje si pripravim: "Pleši, ura Tikitak!"